9 razlogov, zakaj začeti z notranjim gojenjem rastlin doma
Share
Notranje gojenje rastlin je v tujini že dobro poznan način gojenja, zanj pa se odloča vse več ljudi tudi v Sloveniji.
Za začetek ne potrebujemo velikega prostora ali zapletene opreme. Dovolj je primeren kotiček v stanovanju in želja, da doma vzgojimo nekaj svojega. Tukaj je 9 razlogov, zakaj notranje gojenje rastlin postaja vse bolj zanimivo tudi pri nas.
Na kratko:
Notranje gojenje omogoča svež domač pridelek skozi vse leto, tudi če nimamo vrta ali veliko prostora. Rastlinam lahko zagotovimo stabilnejše pogoje, jih zaščitimo pred vremenom in škodljivci ter se ob njih učimo skozi prakso. Za začetek je dovolj že en pladenj, nekaj lončkov ali majhen zeleni kotiček.
1. Domač pridelek skozi vse leto
Največja prednost notranjega gojenja je, da nismo odvisni od letnih časov, temperatur ali slabega vremena. Z ustreznim prostorom in primernimi pogoji lahko zelišča, solato, mikrozelenje in druge rastline gojimo tudi jeseni in pozimi, ko je zunaj rastna sezona že končana.
To pomeni, da se vrtnarjenje ne rabi končati, ko pospravimo vrt in ko zunaj postane prehladno za rastline. Doma lahko tudi v hladnejših mesecih vzgojimo nekaj svežega, zelenega in domačega. Mikrozelenje lahko raste na pladnju, zelišča in plodovke v lončkih, sadike pa lahko pripravimo že pred začetkom pomladi.
Tako lahko vrtnarjenje namesto sezonskega hobija postane del našega vsakdana skozi celo leto.

2. Pogoji v naravi so vse manj predvidljivi
Zaradi nenavadnih vremenskih razmer je vrtnarjenje zunaj vse težje in vse bolj nezanesljivo. Zadnja leta se vse pogosteje srečujemo z dolgimi sušnimi obdobji, močnimi nalivi, neurji, točo, poplavami in hitrimi temperaturnimi spremembami.
Vse to lahko močno vpliva na naš pridelek. Vrt lahko lepo uspeva več tednov, potem pa ga v enem dnevu poškoduje neurje, toča ali zmrzal.
Pri notranjem gojenju pa so rastline zaščitene pred vremenskimi ekstremi in drugimi nepredvidljivimi razmerami. Ustvarimo jim lahko stabilno okolje za rast in zmanjšamo tveganje za izgubo pridelka.
3. Vedno več je škodljivcev in invazivnih vrst
Na vrtu se pogosto borimo s škodljivci, boleznimi in drugimi težavami. Polži, uši, pršice, gosenice in drugi škodljivci lahko hitro poškodujejo naše rastline ali pridelek.
Vedno več težav povzročajo tudi tujerodne invazivne vrste, ki se uspešno širijo v našem okolju. To so lahko rastline, žuželke ali drugi škodljivci, ki se hitro razmnožujejo, izpodrivajo domače vrste in poškodujejo ali uničijo naše rastline na vrtu.
V notranjih prostorih je takih težav praviloma precej manj. Skrbeti moramo za čistočo, primerno prezračevanje ter redno opazovanje rastlin, saj s tem preprečimo razvoj škodljivcev. Nekateri se lahko občasno še vedno pojavijo, vendar jih lažje opazimo in hitreje ukrepamo.
4. Ne potrebujemo vrta, prekopavanja in gredic
Ena največjih prednosti notranjega gojenja je, da zanj ne potrebujemo vrta. Ni nam treba prekopavati zemlje, delati gredic, odstranjevati plevela ali spremljati vremenske napovedi in čakati, da bo zunaj pravi čas za sajenje.
Rastline lahko gojimo v loncih, pladnjih ali drugih sadilnih posodah, ki jih postavimo na polico, omarico, v rastni šotor ali v poseben domači kotiček. To je lahko v dnevni sobi, kuhinji, kleti, garaži ali na podstrešju.
To je še posebej praktično za ljudi, ki živijo v bloku, nimajo balkona ali imajo premalo zunanjega prostora. Že majhna kuhinjska polica je lahko dovolj za zelišča ali mikrozelenje.

5. Pridelek je zaščiten pred nezaželenimi obiskovalci
Na vrtu se hitro zgodi, da se našega pridelka lotijo polži, ptiči, mačke, srne ali druge živali. Včasih nam pridelek lahko izgine tudi zaradi ljudi, posebej če je vrt na bolj odprti ali skupni lokaciji.
Pri notranjem gojenju je pridelek popolnoma zaščiten. Rastline so doma, pod našim nadzorom, zato ni lačnih živali ali radovednih mimoidočih, ki bi si lahko prilastili naš težko pričakovani pridelek.
6. Sveže rastline vedno na dosegu roke
Sveža zelišča, listnato zelenje, doma vzgojenje gobe ali plodovi kot so jagode, paradižniki, čiliji in paprike so lahko vedno na dosegu roke.
Pri plodovkah je posebej zanimivo to, da lahko spremljamo celoten razvoj rastline, od cvetenja do prvih plodov in končnega obiranja. Ko se enkrat na rastlini začnejo barvati prvi paradižniki, jagode ali čiliji, domači zeleni kotiček hitro postane nekaj, kar vsak dan z veseljem pogledamo.
Sveža bazilika, meta, peteršilj, drobnjak,... lahko hitro izboljšajo okus jedi in v kuhinjo prinesejo več svežine. Namesto da kupimo cel šopek zelenja, ki potem oveni v hladilniku, lahko odrežemo samo toliko, kot potrebujemo.
7. Dober začetek samooskrbe
Notranje gojenje ne pomeni, da bomo doma pridelali vso hrano, ki jo potrebujemo. Je pa odličen prvi korak k večji samooskrbi.
Začnemo lahko z majhnimi, uporabnimi stvarmi: mikrozelenjem, zelišči, kalčki ali sadikami. Tudi če je pridelek majhen, ima veliko vrednost, ker ga vzgojimo sami in ga lahko takoj uporabimo.
Sčasoma lahko svoj domači zeleni kotiček nadgradimo. Dodamo lahko več rastlin, primerno rastno luč, večje pladnje, rastni šotor ali bolj urejen sistem gojenja.

8. Primerno je tudi za začetnike
Za notranje gojenje ne potrebujemo vrtnarskih izkušenj. Popolni začetnik se lahko izjemno veliko nauči, če prične z rastlinami, ki so enostavne in hitro pokažejo rezultat.
Začetniški komplet za gojenje gob ali mikrozelenja je eden najlažjih začetkov, ker raste hitro in ne potrebuje veliko prostora. Zelišča so praktična, ker jih lahko uporabljamo pri kuhanju. Sadike pa so dobra izbira za vse, ki želijo kasneje saditi tudi zunaj.
Pomembno je, da ne začnemo preveliko. Bolje je pričeti z enim pladnjem ali nekaj lončki in se sproti učiti ter nadgrajevati.
9. Najlažje se učimo skozi prakso
Ko imamo rastline doma, jih lahko vsak dan opazujemo. Hitro vidimo, če jim manjka svetloba, če jih preveč ali premalo zalivamo, če imajo dovolj prostora in ali lepo napredujejo.
Tako se najlažje naučimo, kako rastline rastejo in kaj potrebujejo. Noben vodič ne more nadomestiti ali se primerjati s tem, kar odnesemo ob skrbi in negi rastlin.
Napake pa so del učenja. Če nam nekaj takoj ne uspe, še ne pomeni, da nam vrtnarjenje ne leži. Z vsako napako ali uspehom se naučimo nekaj novega. Kakor pravi stari pregovor: lepo drevo počasi raste.
Če želite začeti čisto od začetka, si lahko preberete tudi vodič Kako pravilno vzkaliti semena, v katerem sta predstavljena dva preprosta načina kalitve in prvi koraki pri vzgoji mladih sadik. Pri izbiri načina gojenja pa vam lahko pomaga vodič Zemlja, kokos ali hidroponika, kjer so predstavljene glavne razlike med tremi vrstami substratov.
Zakaj torej začeti?
Ker nam notranje gojenje omogoča, da vrtnarjenje prinesemo v naš dom in prilagodimo našemu načinu življenja. Ni nam treba čakati na pomlad, imeti velikega vrta ali se zanašati na vreme. Začnemo lahko v majhnem prostoru in postopoma ugotavljamo, kaj nam najbolj ustreza.
Domače gojenje nam da več nadzora, več svežine in več stika z rastlinami. Ko jih imamo blizu, jih lažje opazujemo, negujemo in razumemo. Sčasoma tako ne pridobimo samo pridelka, ampak tudi bogato znanje, ki nam ostane.
Najboljši začetek ni popoln sistem, temveč prvi poskus. Ena rastlina, en kotiček in malo redne pozornosti je dovolj, da začnemo spoznavati čudoviti svet domačega gojenja.